Novička o ponovnem uspehu Vere Lynn (glej drugi link spodaj), je postavila tisti delček filma The wall, kjer debela mati PInk Floyda, vdova po umrlem vojaku, počiva v ležalniku ob stari leseni radio kišti, iz katere prihajajo neki zvoki, v povsem nov kontekst. Zdej, 30 let po filmu in 21 let po tem, ko sem si ga ogledal sam, vem, da so tisti zvoki iz lesene kište, glasba Vere Lynn. Mega.

http://www.pink-floyd-lyrics.com/html/vera-wall-lyrics.html

Does anybody here remember Vera Lynn?

Očitno ja ali očitno ne?

http://www.siol.net/trendi/glasba/novicke/2009/08/britanka_vera_lynn_pri_92_letih_spet_na_glasbenih_lestvicah.aspx

Vera, what has become of you :)

  • Share/Bookmark

...komentar


Danes me je prijela naivna in neuresničljiva zamisel, da bi se moral Ljubljanski otok osamosvojiti in postati samostojna občina. Šel sem v službo – kot vsak dan. Hodil sem po nasipu, ki je vsak dan bolj razkopan. Nekoč sem se rad umikal v notranje ulice – šel po Kapiteljski in Barvarski, ker je bil tam mir in bilo je lepo. Ampak ta čas je že daleč, zdaj so ga zasedle zgradbe z zelenkasto svetlobo in frajlami, ki so jih vzeli za prodajalke, da se skoz in skoz usajajo druga čez drugo – ne glede na to, ob kateri uri dneva stojiš v tisti nesrečni vrsti pred blagajno, kjer imaš v glavi lahko le še praznino.

Pri Rdeči hiši je stal možakar, gradbinec. Tja so ga namestili zato, da je nam mimoidočim preprečeval pot naprej. Poljanski nasip je torej na tem odseku zaprt in treba je naokrog po Kapiteljski in Barvarski. Seveda me je zjezilo in že sem se hudoval, da tako pa to ne gre – vsaj en pas bi pa ja morali pustiti za pešce, če že morajo tukaj polagat dvopasovnico, kar je spet neumnost zase. Ampak ta delavec je zrl vame s tisto albansko prijaznostjo, ki je želela opozoriti le na dejstvo, da bom moral sicer preskakovati odprto kanalizacijo; zato sem se ustavil, dojel, da on res ni Jankovič in mu to tudi povedal. Zdi se mi, da je razumel, kaj sem hotel s tem reči.

Ta vnema (problem je v množičnosti hkratnih gradbišč) , s katero se zida in koplje v centru mesta, mi gre na živce. A župan je neomajen. On je pač diktator, izvoljen na volitvah. Kadar mu kdo kaj oponese, se vselej sklicuje na večino, ki ga je izbrala in na to, da je mož beseda. Ne briga ga preteklost in lasti si prihodnost – ne le štiri leta, za kar je bil izvoljen, njegovi posegi sežejo bistveno dlje. Lahko tudi za vse večne čase uniči mesto (z izgonom malih trgovin iz centra mesta mu je to deloma uspelo že kot gospodarstveniku). Zato je njegovo sklicevanje na večino, ki da ga je podprla, demagoško. Ravnanje z mestom, ki je kulturna dobrina sama po sebi, pač presega meje demokratičnega odločanja. Če ne, gre za zlorabo demokracije.

Verjamem, da gre marsikomu vse to lomastenje z bagri prav enako na živce in kako nam bo šele šlo, ko bodo razkopali tržnico (upam sicer, da te čudovite mešanice azijskega bazarja in srednjeveške sobotne tržnice vseeno ne bodo uničili v parkiraj in kupi center). A prav enako verjamem, da bi župan na morebitnem referendumu še vedno dobil podporo za svoje početje.

Tako je zato, ker je takšna volilna geografija. Podporo bi dobil ne pri tistih, ki v centru mesta živimo, marveč pri onih, ki sicer živijo drugod, v blokovskih naseljih, na obrobju. Pri tistih, ki so jih naučili živeti v megacentrih, da drugače več ne znajo. Pri tistih, ki rojstnodnevne zabave za svoje otroke prirejajo v teh centrih ter v tamkajšnjih lokalih tudi sicer posedajo. Meni je pač ta slog ostuden in, kakor vem, še mnogim drugim – vsekakor pa večini tistih, ki živimo na Ljubljanskem otoku.

Zaključek je preprost. Prebivalci Ljublanskega otoka, te čudovito zaokrožene geografske celote, ki jo obdajajo zelene vode, smo žrtve občanov, ki tu ne živijo. Ti drugi nam volijo župana, namesto, da bi si ga izbrali sami. Rešitev je torej v osamosvojitvi občine Ljubljanski otok! Naj živi :)

  • Share/Bookmark

...komentar [1]


To, da si določene narodnosti, je najprej dejstvo, ki se ga ne da ali pa ga je vsaj zelo težko spremeniti. To, da ti to dejstvo predstavlja vrednoto, pa pomeni, da imaš na splošni ravni do tega dejstva emocionalno pa tudi razumsko nabit odnos.

Ta odnos je lahko povsem prazen: torej zgolj povsod zatrjuješ, da si npr. slovenec in da si na to ponosen ter se tega dejstva oklepaš kot klop. S tem še ni nič narobe.

Narobe pa postane, ko skušaš to praznino nadomestiti ne tako, da bi ji dal vsebino, marveč tako, da začneš zanikovati vse druge. Najlažji plen so vselej manjšine in priseljenci.

Meni osebno je slovenstvo vrednota predvsem zaradi jezika, ki je moj materin jezik. V njem, v jeziku se mi odstirajo prostranstva in jezik mi pomaga odstreti prostranstva. Če je izreka lepa, je ob tem še prijetno. Zato imam rad tudi leposlovje, tudi ali še posebej slovensko. Rad imam tudi podobe, ki so pač iz našega okolja, rad imam skalnate grebene in rad imam krvavice (kar pa seveda ne pomeni, da ne maram puščave, džungle ali francoskih sirov). Rad poslušam dialekte in rad spijem domače vino. Rad imam stare hiše v Ljubljani, ki imajo oči in veke že od mojega otroštva dalje. Rad imam vonj starih vež. Ne maram telovadnic in blokov (čeprav v enem živim). Rad imam, ko zvonijo cerkve. Prav enako rad slišim, ko sredi noči od daleč zapiska vlak.

Ampak rad imam pa tudi kaos ljubljanske tržnice, ker me malo spominja na bazarje. Sovražim pa velike trgovske centre, ker me spominjajo na koncentracijsko taborišče. Rad imam primorce, ki kričijo in tolčejo po mizi… Rad imam železniško progo, ker pelje nekam naprej… vse do balučistanske puščave… Rad imam, ko se ob progi vlaka spreminja krajina, arhitektura, ko stvari počasi prehajajo, iz ure v uro… iz dneva v dan. rad imam, ko te skozi okno vlaka kaj preseneti.. o, poglej, že je morje… ali pa, že tu se vidijo te strehe in podobno… Tudi zato se mi zdi, da džamija v Ljubljano paše in da vrednoti slovenstva ne bo čisto nič vzela.

Opomba:

(to je copy paste mojega komentarja z nekega drugega bloga: http://katarina.blog.siol.net/2006/12/19/muslimani-niso-slovenci/)

  • Share/Bookmark

...komentar [2]


Sem mar volk ali sem pes,
se vprašuje Ibn Rhuno,
sladko, vdano oči nastavlja.

Prašne ceste so krog kluba,
spet tišina je, ni več ljudi,
pasji lajež v zrak zareže,
kje je luna, kje je sij?

  • Share/Bookmark

...komentar


Dobrodošel na blog.siol.net. To je tvoja prva objava. Za prvič naj ti bo, ampak zdaj pa začni zares!

  • Share/Bookmark

...komentar [1]